ZZZS in čakalne dobe

V D centru imamo polovično koncesijo za maksilofacialno in oralno kirurgijo, vse nekirurške zobozdravstvene storitve v D centru so izključno samoplačniške.

Kljub dejstvu, da problem čakalnih dob ostaja enak že nekaj desetletij, nekateri pacienti, s katerimi se o tem pogovarjamo v ambulanti, še vedno ne razumejo, od kod te izvirajo.

Zdravnik ali zobozdravnik, ki se mu dodeli koncesija za opravljanje določene dejavnosti, podpiše pogodbo z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). ZZZS je torej plačnik storitev, ki jih bo koncesionar opravljal za paciente in to v obsegu, ki je določen s pogodbo.

V D centru imamo z ZZZS podpisano pogodbo, da bo ZZZS na leto plačal 30.000 točk naših storitev (imamo polovično koncesijo in za ZZZS moramo po pogodbi delati 18 ur tedensko, skupaj z odmori za malico). Vse storitve, katerih plačnik je ZZZS, so ovrednotene s točkami.

Zbrane in ovrednotene so v t.i. Zeleni knjigi, ki ostaja nespremenjena od leta 1982 in jasno je, da danes ni mogoče več delati pod standardi, ki jih določa ZZZS. Ampak, to je že druga zgodba, vrnimo se k čakalnim dobam.

K nam prihajajo pacienti z napotnicami osebnih zdravnikov ali zobozdravnikov. Oceniti moramo, koliko katerih storitev bomo v posameznem letu opravili, da bo na koncu (31. 12.) zneslo ravno 30.000 točk in to v času, ki ga imamo opredeljenega s pogodbo ZZZS.

Recimo, da lahko opravimo 500 posameznih operacij na leto. Pacienti, ki prihajajo z napotnicami ZZZS, so običajno vpisani v naročilno knjigo eden za drugim (pred posegi se vedno opravi še pregled pacientov in oceni se nujnost posega. Če je poseg bolj nujen, se pacienta vpiše na poseg prej). 500 pacientov za posamezen poseg se hitro nabere in če bo 500-ta operacija opravljena že sredi oktobra (ne zaradi slabega načrtovanja, ampak zaradi nepredvidljivega števila nujnih pacientov, ki se »vrinejo« med redne paciente) potem je potrebno 501 pacienta vpisati v vrsto v naslednjem letu.

Če je pacientov, ki na poseg čakajo, okrog 700 ali pa več, potem je jasno, da bo čakalna doba za tak poseg več kot leto dni. Ravno tako je potrebno vedeti, da za vse posege, ki bi jih opravili po oktobru, ko je bil operiran 500-ti pacient, ne bomo dobili povrnjenih stroškov. ZZZS nima v teh primerih nobene tolerance glede obsega dela, ki ga opravimo.

Do nerazumevanja in slabe volje prihaja, ko pacienti izvedo, da lahko na vrsto pridejo prej, če poseg plačajo sami. Vendar, to je verjetno jasno vsakomur, poseg nekdo mora plačati, nihče ne želi delati zastonj. Če ZZZS plača poseg šele po 6 ali 10 mesecih, potem ga bo moral pacient plačati sam, če želi, da se ga opravi izven urnika, ki je opredeljen s pogodbo ZZZS in bo zaradi njega na delu ostala celotna ekipa.

Pred kratkim je ZZZS celotno zgodbo s čakalnimi dobami še dodatno zakompliciral z uvedbo novih stopenj nujnosti, ki jih napotni zdravniki ali zobozdravniki označijo na napotnicah.

Čakalne dobe v oralni in maksilofacialni kirurgiji se sporočajo za prve preglede. Pacienti se namreč ne morejo naročiti kar na poseg, ampak je pred vsakim posegom najprej potrebno opraviti natančen pregled pacienta in njegove dokumentacije, naroči se morebitna dodatna slikanja ali preiskave in nato pacienti prejmejo termin za poseg.

Trenutne čakalne dobe za paciente z napotnicami ZZZS za prvi pregled so:

• Napotnica s stopnjo nujnosti NUJNO: 24 ur (po 24 urah napotnica s stopnjo nujnosti NUJNO postane navadna napotnica s stopnjo nujnosti REDNO!
• Napotnica s stopnjo nujnosti ZELO HITRO: do 14 dni
• Napotnica s stopnjo nujnosti HITRO: 120 dni
• Napotnica s stopnjo nujnosti REDNO: 380 dni
• Nujne posege (krvavitve, hujša vnetna stanja…) opravimo isti dan ali v roku tedna dni
• Posege, ki niso nujni, opravimo po presoji po prvem pregledu v roku 180 do 380 dni.

Nujni so tisti posegi, ki jih je potrebno opraviti v najkrajšem možnem času, sicer se lahko stanje pacienta bistveno poslabša in ogrozi njegovo zdravje. To so predvsem krvavitve, ki nastopijo po posegih ali pa huda vnetna stanja, ko se vnetje in/ali okužba širita v mehka tkiva obraza in / ali vratu. Prav tako so nujna stanja tista, ko pacient ne more odpreti ali zapreti ust in poškodbe, ki niso starejše od 24 ur.

Lokalna oteklina nad ali pod obolelim zobom zaradi granuloma ob vršku korenine ni nujno stanje, je pa stanje, ki ga je smiselno rešiti čimprej. Paciente, ki potrebujejo apikotomijo, poskušamo operirati čimprej, ampak največkrat morajo na žalost ravno tako čakati na redni termin. Ali se bo zdravstveno stanje s čakanjem na poseg zaradi prej opisanega nerodnega in bedastega sistema poslabšalo? V marsikaterem primeru zagotovo. Večina mladih pacientov, ki jim je potrebno odstraniti modrostne zobe, lahko največkrat brez težav počakajo na redni termin.Za nekoga, ki potrebuje poseg, da se odstrani vnetno žarišče, pa ni primerno čakati več mesecev na poseg. Ampak kirurgi enostavno ne moremo vseh takih pacientov, ki pridejo z napotnicami, obravnavati v primernem času, ker nam ZZZS plača na leto samo omejeno število posegov.

Kar se tiče nas specialistov, bi bili najbolj zadovoljni, če bi lahko paciente operirali, ko bi imeli čas. Pacienti bi storitve plačali, nato pa od ZZZS zahtevali povračilo stroškov. Republika Slovenija na žalost to možnost dopušča samo specialistom, ki delujejo zunaj Slovenije. Pa naj razume, kdor more…

Bolečine ob ukleščenem ali ne povsem izraslem modrostnemu zobu niso nujno stanje. Tudi vneta dlesen ob modrostnem zobu ni nujno stanje. Lahko pa se takšno stanje hitro poslabša – takrat je potrebno ukrepati kirurško – prereže se del dlesni in vzpostavi se dobra drenaža ob tkivih ob zobu; zoba, če je ukleščen v kosti, pa se največkrat ob akutnih težavah ne odstranjuje. Takšni pacienti torej največkrat ne bodo zaradi akutnih težav operirani nič prej kot pacienti, pri katerih teh težav ni. Te paciente vpišemo v posebno čakalno knjigo in jih pokličemo, ko kateri drug pacient svoj termin odpove.