Nadomeščanje posameznega zoba

Pomen kirurškega znanja in tehnik se najbolj pokaže v primeru nadomeščanja zob na mestih, kjer je premalo kosti. Kosti je lahko premalo bodisi po širini bodisi po višini ali pa gre za kombinirano pomanjkanje. Ko se zob izdere, kost na tistem mestu ni več obremenjena in začne propadati. Kost je namreč stalno v dinamičnem ravnovesju med tvorbo in razgradnjo. Sile, ki se preko zob prenašajo na kost, sprožijo tvorbo kosti v predelu grebena čeljustnic. Ko teh sil zaradi odsotnosti zob ni več, se ravnovesje premakne v smeri razgradnje kosti. Enako se zgodi, če se na kost pritiska od zunaj, na primer s snemnimi protezami. Seveda pa je izguba kosti še večja, če je bilo ob zobu, ki se ga je odstranilo, močno izraženo vnetje, ali pa zaradi poškodb kosti ob izdiranju zoba. Ravno zaradi tega smo v D centru še posebej pazljivi, ko odstranjujemo zobe. Po možnosti jih odstranimo tako, da se kosti ob njih skorajda ne dotikamo, kost pa nemalokrat zaščitimo s preparati, ki jih izdelamo iz pacientove krvi ali pa kar s pacientovo kostjo in sluznico. Ko izgubimo zob v predelu med podočnikoma zgoraj, v tako imenovanem estetskem področju, saj gre za predel, ki je estetsko najbolj izpostavljen in pomemben, je kosti vedno premalo in praktično ni primera, ko ne bi morali kost dograjevati, ko se privije implantat. Danes sicer obstajajo tudi tehnike, ki ohranjajo kost grebena po odstranitvi zoba, ampak teh tehnik ne moremo vedno uporabiti.

Če je le mogoče, je smiselno vstaviti implantat takoj po odstranitvi zoba. Žal to vedno ni mogoče. Včasih je vnetje preveč izraženo in so tkiva zaradi tega preveč spremenjena. Včasih ni dovolj kosti, da bi po privitju implantata dosegli zadostno primarno stabilnost implantata, kar je pogoj, da lahko sploh računamo na uspešno vraščanje implantata v kost. Včasih pacient ni pripravljen na to, da se implantat takoj privije. Ko implantata ne moremo priviti takoj po odstranitvi zoba, imamo več možnosti. Lahko počakamo do konca celjenja mehkih tkiv, kar traja okrog dva meseca, ali pa počakamo, da se zaceli še kost, kar traja okrog štiri mesece. Večinoma lahko kirurg že vnaprej predvidi, kako bo potekalo kostno celjenje po odstranitvi zoba in v primeru, ko implantata ni mogoče ali smiselno vstaviti takoj po odstranitvi zoba, izvede katerega od posegov, da se izguba kosti zmanjša na minimum. Obstaja več tehnik in potrebno je izbrati pravo, da si olajšamo delo, ko bomo privijali implantat. Včasih je še najbolje, če se ne stori ničesar, spet drugič je potrebno izvesti nek postopek za ohranjanje kosti čeljustnice, sicer tvegamo, da implantata ne bo možno vstaviti brez predhodne 3D rekonstrukcije kosti na novo, kar precej podaljša čas zdravljenja in ne nazadnje tudi podraži.

Primer 1

Pri pacientu so se stalno pojavljala vnetja ob zgornjem levem sekalcu in zob je bilo potrebno odstraniti. Odločili smo se, da pred izdrtjem zoba izvedemo še ortodontsko ekstruzijo zoba – z ortodontskim aparatom se zob vleče iz zobnice, s tem se pomakne rob kosti nižje, kosti pa sledijo tudi mehka tkiva, ki so za kasnejši estetski videz bistvena.

Pacientu smo po šestih mesecih nato zob odstranili in takoj vstavili implantat ter izdelali masko zoba. Potrebna je bila obsežna dograditev kosti, ki smo jo izvedli delno s pacientovo lastno kostjo, delno pa s kostnim nadomestkom.

Po petih mesecih smo izdelali končno krono na zobu.

Primer 2

Tukaj je bilo potrebno odstraniti stranski zgornji sekalec. Odločili smo se, da uporabimo tehniko »socket shield«. Gre za tehniko odstranjevanja zob, ko v kostnici pustimo lusko korenine zoba. Na ta način ne pride do izgube kosti grebena. Po odstranitvi zoba smo privili implantat, dogradili kost in na implantatu takoj izdelali začasni protetični nadomestek. Po tednu dni smo odstranili šiv in pacient čaka na dokončno krono, ki jo bo prejel 6 mesecev po posegu.