Odstranjevanje neizraslih modrostnih zob

Modrostne zobe odstranujemo zaradi težav, ki jih povzročajo, ali pa zaradi težav, ki jih želimo preprečiti. Modrostni zobje lahko popolnoma izrastejo, kadar je v čeljustih dovolj prostora, lahko izrastejo le delno, ali pa ostanejo “ujeti” v čeljustih. To, da pacienti ne navajajo težav (bolečine, otekline) ob modrosnih zobeh, še ne pomeni, da težav nimajo.  Najpogosteje se pojavijo naslednje težave:

• Vnetje okolne sluznice in / ali kosti: do vnetja pride bodisi zaradi okužbe ali pa zaradi poškodbe sluznice izza spodnjih modrostnikov. Vnetje je lahko kronično in deluje kot »žarišče«, ki je lahko vzrok nekaterim splošnim obolenjem ali pa obrazni bolečini.
• Poškodbe, okvare sosednjih zob: zaradi pritiska modrostnika na sosednji kočnik pride do njegove poškodbe. Največkrat nastane karies zaradi žarišča vnetja pod krono sedmice, kjer ni več sklenine.
• Nastanek ciste: ta nastane iz zobnega folikla (vrečke), ki obdaja neizrasel zob in lahko zraste preko celotne debeline čeljusti.

Kako poteka operacija?

Poseg se opravi v lokalni oziroma prevodni anesteziji – z vbrizgavanjem ustreznega anestetika v področje operacije oziroma v področje živca, ki oživčuje del čeljusti, kjer se nahaja modrostnik. Nato se prereže in odmakne dlesen, odbrusi se nekaj kosti okrog zoba in zob se odstrani. Včasih je zaradi lažje odstranitve zob potrebno prerezati. Rana se dobro izpere, odstrani se morebitne ostanke ovojnice folikla, pobrusi se ostre robove kosti in nato se rana zašije. Šivi so praviloma razgradljivi in razpadejo po dveh ali treh tednih, včasih pa paciente vseeno naročimo na odstranitev šivov. Zmerna oteklina, težje odpiranje ust, blage težave pri požiranju in rahlo povišana telesna temperatura (do 38 st. C) so težave, ki so po posegu pričakovane. Bolečine so zmerne in jih je mogoče omiliti z običajnimi analgetiki. Odsvetujemo jemanje Aspirina, ker vpliva na strjevanje krvi.

Pomembno je, da pacient pride na poseg spočit, z očiščenimi zobmi in brez ličil.

Mogoči zapleti

Lahko pride do okužbe rane, kar podaljša čas celjenja. Običajno je v takih primerih potrebno rano nekoliko razpreti, vstaviti vanjo drenažni trakec in včasih predpisati antibiotik. Zaradi anatomske bližine določenih struktur ob modrostnikih lahko pride ob odstranjevanju spodnjih modrostnikov do poškodbe živca, ki oživčuje polovico spodnje čeljusti in ustnice ali pa do poškodbe živca, ki oživčuje jezik. Običajno gre za kratkotrajne motnje občutkov, ki minejo v nekaj dneh, lahko pa celjenje traja več mesecev. Zelo zelo redko pride do trajnih poškodb živcev. Obrazna mimika pri tem ni motena. V zgornji čeljusti lahko pride do odprtja čeljustne votline (sinusa) in v večini primerov se odprtina ob upoštevanju navodil spontano zapre. Po operaciji lahko pride do krvavitve, ki pa je običajno lahko obvladljiva.

Navodila za čas po posegu

Na dan operacije in tri dni po njej odsvetujemo kajenje in pitje alkohola. Izogibati se je potrebno večjim telesnim naporom, svetujemo hranjenje z  mehkejšo (pasirano) hrano, in izpiranje ust s kamilicami ali žajbljem. Zobe si je potrebno umivati, ne sme pa se drezati v rano. Lice si je priporočljivo hladiti z obkladki. To precej zmanjša oteklino in bolečino po posegu. Učinek lokalnega anestetika (omrtvičenost) popusti po približno dveh urah po posegu in v tem času je potrebna previdnost, da ne pride do poškodbe ustnice ali lica zaradi ugriza. V primeru krvavitve se na krvaveče mesto pritisne preko sterilne gaze. V primeru odstranitve zgornjih modrostnikov je potrebno upoštevati navodila glede prepovedi povečevanja tlaka v zgornjih dihalih.

Rana se celi preko beljakovine fibrina, ki ima belkasto ali rumenkasto barvo v ustih in ga pacienti večkrat zamenjajo za gnoj.  Zdravnikovo pomoč je potrebno poiskati vedno, kadar:

• krvavitev kljub pritisku na rano ne preneha po nekaj urah,
• so bolečine hude in trajajo več kot tri dni po posegu ali pa se pojavi kljuvajoča bolečina,
• obstaja hujša zapora ust,
• nastane oteklina, ki se širi na vrat,
• je prisoten občutek iztekanja gnoja iz rane,
• je telesna temperatura višja od 38.5°C.

Apikotomija

Apikotomija je poseg, kjer kirurško odstranimo vnetno tkivo ali morda celo cisto ob vršku korenine mrtvega zoba. Zob mora biti pred našim posegom ustrezno zdravljen - torej mora biti koreninski kanal zoba tesno zapoljnjen z zdravilom. Da bi se čimbolj učinkovito preprečilo možnost ponovitve vnetih težav in rasti vnetega tkiva, ob posegu potem, ko smo odrezali vršek obolelega zoba, napravimo še plombo na vršku korenine. To napravimo tako, da z ultrazvočno sondo pripravimo končni del kanala korenine in ga zatesnimo s plombo.

Po posegu

Bolečini po posegih se običajno ni mogoče izogniti in smiselno je vzeti sredstvo proti bolečinam še predno popusti učinek anestezije. Prav tako je tudi oteklina po posegih nekaj običajnega. Oteklina začne naraščati takoj po posegu (bistveno manj, če se operirano področje hladi) in je običajno najhujša tretji dan po posegu. Po posegih v zgornji čeljusti lahko pacienti otečejo do te mere, da jim zapre očesno režo in takšna oteklina ne pomeni nujno, da je prišlo do zapleta (okužbe, krvavitve...).

Pacientom svetujemo, da poiščejo pomoč vselej, ko krvavitve iz rane ni mogoče ustaviti z običajnimi postopki, ko so prisotne kljuvajoče bolečine ali občutek iztekanja gnoja iz rane in ko telesna temperatura naraste preko 38,5°C.

C D centru skoraj vedno, ko je to mogoče, izvedemo apikotomijo skozi minimalni navpični rez. S tem je oteklina manjša, brazgotina po posegu skorajda ni vidna, možnost krvavitve pa je bistveno manjša, saj rez poteka v smeri žilic.