Dograjevanje kosti

Dograjevanje kosti čeljustnic je širok pojem in zajema postopke, s katerimi poskušamo ohraniti ali pa na novo vzpostaviti obliko čeljustnega grebena. Glavni razlog, da se dograjevanja kosti sploh lotimo, je potreba ali želja po implantološkem zdravljenju. V osnovi je implantologija preprosta – implantat mora biti postavljen pravilno v vseh treh dimenzijah in obdan z dovolj zdrave kosti (vsaj 1,5 – 2 mm okrog implantata) ter dovolj in zdravimi mehkimi tkivi. Ni pa to vedno enostavno doseči. Ko izgubimo zob, začne kost na tem mestu nezadržno propadati. Včasih do te mere, da je na mestu vrzeli po izgubi zoba volumen kosti po šestih mesecih samo še 50 % prejšnjega volumna. Če smo zob izgubili zaradi vnetnih ali drugih bolezenskih procesov ob zobu in na kosti, je izguba kosti še večja. Prav tako, če je ob odstranjevanju zoba bila kost še dodatno poškodovana zaradi grobe tehnike izdiranja. Dograjevanje kosti ob vstavljanju implantatov ali pa pred vstavljanjem implantatov je tako nekaj običajnega. Skorajda ni primera, ko ne bi bilo potrebno ob načrtovanju vstavitve implantata potrebno nekaj napraviti tudi s kostjo. V najboljšem primeru gre samo za to, da s posebnimi inštrumenti in svedri kost kondenziramo in včasih tudi malenkostno razširimo. Velikokrat pa je potrebno obnoviti konture grebena čeljustnic na novo. Zlati standard za dograjevanje kosti čeljustnic je še vedno pacientova lastna kost. Obstaja več različnih tehnik, kako to naredimo in izbira tehnike je odvisna od količine razpoložljive, kosti, od stanja sosednjih zob ob vrzeli, od anatomskega mesta in oblike defekta - pomembno je, ali moramo obnoviti kost po širini ali po višini ali pa v obeh smereh. Kot primer dograjevanja kosti po višini z dvigom sinusnega dna si lahko ogledate video. Na trgu je sicer cela vrsta kostnih nadomestkov. Večina jih imenuje umetna kost, čeprav se sintetična kost še najmanjkrat uporablja – večinoma v obliki trikalcijevega fosfata in hidroksiapatita. Največkrat se uporablja predelana kost živalskega izvora (v Evropi) ali kadavrska (človeška) kost iz kostnih bank (v ZDA), katere uporaba pri nas ni dovoljena.

Pregovor pravi, da če je kladivo edino orodje, ki ga poznaš, potem je vse videti kot žebelj. Zato je pomembno, da kirurg pozna večino tehnik za dograjevanje kosti, da lahko za vsak posamezni primer izbere najbolj ustrezno.